Evropski policijski urad (Europol) je sporočil, da je razbil kriminalno združbo, ki je v Evropo tihotapila Vietnamce, končni cilj pa je bilo Združeno kraljestvo.

Britanski obrambni minister John Healey je dejal, da so britanske in Norveške sile prisilile ruske podmornice, da so opustile opazovalno misijo v severnem Atlantskem oceanu.

Evropska unija in vlade več držav članic so ostro kritizirale in zavrnile možnost uvedbe pristojbin za prečkanje Hormuške ožine, o katerih razmišlja Iran. Ožina, ključna pomorska pot, ostaja praktično zaprta.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je dejala, da bi morala Evropska unija razmisliti o začasni prekinitvi izvajanja fiskalnih pravil, če se bo vojna na Bližnjem vzhodu nadaljevala.

Letalski prevozniki s sedežem zunaj Bližnjega vzhoda kljub dogovoru ZDA in Irana o začasnem premirju še ne načrtujejo vnovične vzpostavitve poletov na ključne destinacije v regiji.

Francoske oblasti so sporočile, da so pri poskusu prečkanja Rokavskega preliva umrli štirje ljudje, ki so ju med poskusom vkrcanja na čoln odnesli močni morski tokovi.

Bela hiša in Izrael sta sporočila, da Libanon ni vključen v premirje, ki so ga sklenili ZDA in Iran. Izrael je namreč v sredo izvedel najsilovitejši napad na Libanon doslej, v njem pa je umrlo najmanj 180 ljudi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo po srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem ostro kritiziral zaveznice, češ da ZDA ne stojijo ob strani. Rutte je pogovor označil za odkritega in priznal, da je Trump deloval razočaran.

Iran bo zagotovil varno plovbo skozi Hormuško ožino, a jo bo vnovič odprl šele takrat, ko bodo ZDA dejansko končale agresijo, je dejal namestnik iranskega zunanjega ministra Saed Hatibzade.

Premier Orban želi ob slabih gospodarskih kazalnikih in socialnih težavah pozornost pred volitvami preusmeriti v zunanjega sovražnika, tokrat v Ukrajino. Med potovanjem po državi bi lahko dobili vtis, da na volitvah kandidira ukrajinski predsednik.

Po mnenju ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bil Nato med vojno z Iranom "na preizkušnji, ki je ni opravil", je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, le nekaj ur pred srečanjem Trumpa z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem.

Le nekaj ur po dogovoru med ZDA in Iranom o premirju je Izrael silovito bombardiral Libanon, pri čemer je bilo po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje ubitih 254 ljudi in ranjenih več kot 1100.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Rusijo spet pozval k prekinitvi ognja v Ukrajini. V Kijevu so hkrati pozvali ZDA, naj pritisnejo na Rusijo, da konča vojno proti Ukrajini, pri tem pa poudarili uspeh dogovora Washingtona z Iranom.

Grčija bo s 1. januarjem prihodnje leto prepovedala dostop do družbenih omrežij mlajšim od 15 let, je danes sporočil grški premier Kiriakos Micotakis. V videoposnetku, objavljenem na družbenem omrežju TikTok, je dejal, da gre za "težek, a nujen ukrep".

Srbija na svojem ozemlju načrtuje proizvodnjo vojaških letalnikov z izraelskim orožarskim velikanom Elbit Systems, je v torek po skupni raziskavi z izraelskim časopisom Haarec razkrila balkanska raziskovalna mreža Birn.

"Péter Magyar ima ob morebitni zmagi veliko odgovornost, da Madžarsko vrne na pot demokracije in da se bo nadzorovala izvršna oblast, ne pa da izvršna oblast nadzoruje vse druge družbene podsisteme," pravi Urška Mlinarič.

Nemški minister za obrambo Boris Pistorius je sporočil, da moški državljani Nemčije v starosti od 17 do 45 let vendarle ne bodo potrebovali posebnega dovoljenja za poti v tujino, daljše od treh mesecev.

Iz sveta se vrstijo odzivi na dvotedensko prekinitev ognja med ZDA in Iranom. Dogovor so med drugim pozdravili v Združenem kraljestvu, Nemčiji, Franciji, Avstraliji, Egiptu, Omanu in na Kitajskem. Izraelska opozicija je medtem do dogovora kritična.

Iran je znova zaprl Hormuško ožino kot odgovor na napade Izraela na Libanon, ki so se zgodili kljub dogovoru med Teheranom in Washingtonom o dvotedenskem premirju. Obe strani imata nasprotujoče si izjave glede vključenosti Libanona v dogovor.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Čeng Li Vun je z delegacijo prispela na "mirovno misijo" na Kitajsko, s čimer želi okrepiti možnosti za dialog med Pekingom in Tajpejem.