Vodja sudanskih paravojaških Sil za hitro podporo (RSF) je enostransko razglasil trimesečno humanitarno premirje. Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji teden zagrozil s posredovanjem, da bi končal vojno, ki je državo pahnila v hudo lakoto.

Ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Ši Džinping sta v telefonskem pogovoru razpravljala o krepitvi sodelovanja med državama, pa tudi o Tajvanu.

Ena od spornih točk v ameriškem predlogu za končanje vojne v Ukrajini se nanaša na zamrznjeno rusko premoženje, ki ga hrani finančna institucija Euroclear v Bruslju.

Malezijske oblasti so sporočile, da so zaradi hudih poplav evakuirale več kot 11. 000 ljudi. Najhuje je prizadet severni del države na čelu z zvezno državo Kelantan ob meji s Tajsko.

Ameriško razglasitev domnevnega kartela Cartel de los Soles za teroristično organizacijo, ki naj bi jo vodil venezuelski predsednik Nicolas Maduro, je venezuelsko ministrstvo za zunanje zadeve označilo za nesmiselno laž Marca Rubia.

Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je kolege iz držav članic Evropske unije pozval k spremembi evropskih pravil na digitalnem področju. Če se bo to zgodilo, bodo ZDA pripravljene obravnavati tudi znižanje carin na uvoz jekla, je dodal.

V Etiopiji je prvič po 12. 000 letih izbruhnil ognjenik Hayli Gubbi, ki je gost dim in pepel bruhal skoraj 14 kilometrov visoko. Dim je dosegel tudi Jemen in Oman na drugi strani Rdečega morja in celo Indijo ter sever Pakistana.

Stolpnico nekdanjega časopisa Vjesnik v Zagrebu, ki je bila prejšnji ponedeljek v požaru popolnoma uničena, bodo čim prej porušili, je dejal hrvaški minister za gradbeništvo Branko Bačić.

Izraelska vojska je v Gazi ubila štiri Palestince, poročajo bolnišnični viri. Izraelske sile kljub dogovoru o prekinitvi ognja napadajo več lokacij na okupiranem območju. Ameriško-izraelska Humanitarna fundacija za Gazo (GHF) se medtem umika iz enklave.

V Belgiji se iz protesta proti varčevalnim ukrepom desnosredinske vlade premierja Barta de Weverja začenja tridnevna stavka. Pričakujejo se motnje in okrnjeno delovanje javnega in letalskega prometa.

Dva samomorilska napadalca sta v Pakistanu izvedla napad na sedež paravojaških sil v Pešavarju na severozahodu države, pri tem pa so bili ob napadalcih ubiti trije ljudje. Ranjenih je najmanj 12 ljudi.

Pogajanja med ukrajinsko, evropsko in ameriško delegacijo v Ženevi so se končala. Ameriški predsednik Donald Trump je namignil, "da bi se lahko dogajalo nekaj dobrega", evropski predstavniki pa ostajajo previdno optimistični.

V nedeljo je v Banjaluki slavil zmago kandidat Milorada Dodika. Novi predsednik Republike Srbske bo predavatelj ustavnega prava Siniša Karan, a opozicijska Srbska demokratska stranka izida volitev ne priznava.

V ruskem napadu z letalniki na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov v nedeljo zvečer so bili ubiti štirje ljudje, 12 jih je bilo ranjenih, je sporočil župan mesta Igor Terehov. V Dnepropetrovski oblasti sta bila ubita dva človeka, v Hersonu pa eden.

Petdeset od več kot 300 učencev, ki so jih v petek ugrabili iz katoliške šole v Nigeriji, je pobegnilo in se vrnilo k svojim staršem, sta v nedeljo sporočili Katoliška cerkev in Krščanska zveza Nigerije (CAN).

Na jugu Albanije je zaradi poplav, ki jih je sprožilo močno deževje, umrla ženska. Razmere na podeželju ostajajo težke, oblasti so evakuirale približno 200 družin.

Izraelska vojska je sporočila, da je v južnem predmestju Bejruta ubila najvišjega vojaškega poveljnika libanonskega gibanja Hezbolah. Umrlo je najmanj pet ljudi, 28 je ranjenih.

Delegacija gibanja Hamas je prispela v Kairo, kjer bodo potekali pogovori s posredniki med Izraelom in Hamasom po ponovnem stopnjevanju nasilja v Gazi. Izraelska vojska je medtem navedla, da so bili sobotni napadi odgovor na Hamasovo kršitev premirja.

V hudih poplavah, ki so sledile večdnevnemu deževju, je v Vietnamu umrlo najmanj 90 ljudi, 12 jih še vedno pogrešajo, so sporočile oblasti. Poškodovanih je več kot 100. 000 domov, številna gospodinjstva so brez električne energije.

COP30 ni prinesel bistvenih ukrepov za podnebno krizo, med katerimi sta načrt za opuščanje fosilnih goriv in konec krčenja gozdov do leta 2030, je sklepe podnebnega vrha komentirala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.