V Avstraliji so prvič zaslišali obtoženega za napad na plaži Bondi v Sydneyju Naveeda Akrama, ki je obtožen terorizma in več drugih kaznivih dejanj, potem ko sta skupaj z očetom decembra izvedla strelski napad in ubila 15 ljudi.
Pentagon je za napad na Venezuelo in ugrabitev predsednika Nicolasa Madura na začetku januarja uporabil model umetne inteligence Claude podjetja Anthropic, poroča Wall Street Journal.
Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je v Pjongjangu slovesno odprl stanovanjsko sosesko za družine vojakov, ki so bili ubiti med vojno v Ukrajini, kjer so se borili na strani ruske vojske.
V ZDA so prvič s tovornim letalom prepeljali mali jedrski reaktor iz Kalifornije v Utah, s čimer so preizkusili možnost za hitro namestitev jedrske energije za vojaško in civilno uporabo.
Francosko tožilstvo sestavlja posebno ekipo preiskovalcev za preučevanje gradiva, ki bi lahko nakazovalo na vpletenost francoskih državljanov v kazniva dejanja obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina.
Ukrajina je z brezpilotnimi letalniki napadla in poškodovala skladišče nafte v Krasnodarskem okraju na jugu Rusije. Med poskusom bega iz države so medtem aretirali nekdanjega ukrajinskega ministra za pravosodje Germana Galuščenka, obtoženega korupcije.
Izraelska vlada je potrdila sporni predlog, s katerim je judovskim naseljencem olajšala nakup zemlje na zasedenem Zahodnem bregu in utrla pot nadaljnji širitvi naselij na zasedenih palestinskih ozemljih.
Albanski premier Edi Rama je napovedal, da bo prihodnji teden potoval v Washington na ustanovno srečanje Odbora za mir ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Italija, Ciper in Romunija bodo po napovedih voditeljev sodelovali kot države opazovalke.
Ameriški zunanji minister Marco Rubio je med obiskom na Slovaškem dejal, da administracija predsednika Donalda Trumpa pozdravlja prizadevanja Evrope, da se otrese "odvisnosti" od ZDA. "Ne prosimo Evrope, da bi bila vazal ZDA," je dejal.
Nekdanji predsednik ZDA Barack Obama je obsodil delovanje službe za priseljevanje in carine (ICE) v Minnesoti in ga primerjal z ukrepi "v diktaturah". Odzval se je tudi na posnetek z opico in obžaloval pomanjkanje sramu.
Zgodaj zjutraj je bilo v izraelskih napadih v Gazi ubitih najmanj 11 ljudi, poroča civilna zaščita v palestinski enklavi. Kljub dogovorjeni prekinitvi ognja se kršitve, za katere Hamas in Izrael obtožujeta drug drugega, dogajajo skoraj vsak dan.
Zgodovinski uspeh japonske premierke Sanae Takaiči na nedavnih volitvah lahko pripišemo uspešnemu nagovarjanju konservativne volilne baze, a je s svojo osebno karizmo prepričala tudi neopredeljene in mlade, pravi slovenski japonolog Luka Culiberg.
V ladjo Galeb, ki je stalno privezana v pristanišču na Reki, je v petek ob izplutju trčila turška tovorna ladja Deniz Akay, ki ji je odpovedal pogon. Poškodovanih ni bilo, celoten obseg materialne škode pa še ugotavljajo.
V Argentini se napoveduje velika reforma trga dela. Predsednik Javier Milei namreč kljub protestom vztraja pri predlogu, ki omogoča podaljšanje delovnika z osem na 12 ur, uvaja lažje zaposlovanje in odpuščanje ter omejuje pravico do dopusta in stavke.
Ukrajina si želi varnostnih zagotovil ZDA za najmanj 20 let, preden lahko podpiše mirovni sporazum, je dejal Volodimir Zelenski. Obenem je pozval k jasnemu datumu vstopa v EU. Kaja Kallas odgovarja, da vse članice na kaj takšnega niso pripravljene.
Iran je pripravljen razmisliti o kompromisih za dosego jedrskega sporazuma z ZDA, če bodo Američani pripravljeni razpravljati o odpravi sankcij, je sporočil Teheran. Iranski zunanji minister Abas Aragči se je odpravil na nov krog pogajanj v Ženevo.
Madžarski premier Viktor Orban je v letnem nagovoru napovedal, da bo počistil vrsto svojih nasprotnikov v civilni družbi, opozicijo pod vodstvom Petra Magyarja pa je označil za "stvaritev tujih sil".
V nemškem mestu München, kjer poteka varnostna konferenca, se je zbralo okoli 250. 000 ljudi, ki so protestirali proti režimu v Iranu, je sporočila nemška policija.
Združeno kraljestvo bo letos v severni Atlantski ocean in na območje Arktike napotilo letalonosilko in bojne ladje, ki bodo delovale s silami zveze Nato, je dejal britanski premier Keir Starmer. Odločitev je argumentiral z vse večjimi grožnjami Rusije.
Vladimir Putin je glavna ovira na poti do miru, je na varnostni konferenci v Münchnu povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Putina je označil za sužnja vojne in se znova zavzel za trdna varnostna jamstva in krepitev pomoči Ukrajini.