Največja opozicijska stranka v hrvaškem saboru, Socialdemokratska stranka Hrvaške (SDP), je v parlamentarni postopek vložila predlog za glasovanje o nezaupnici premierju Andreju Plenkoviću.
Nemško gospodarstvo se po letih recesije znova krepi. Vodilni nemški gospodarski inštituti letos pričakujejo 1,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda, a opozarjajo, da okrevanje ne bo trajno. Rast bo že prihodnje leto spet nižja.
Finska in Švedska sta sporočili, da sta nad Finski zaliv poslali svoja bojna letala, da bi prestregla in identificirala ruska vojaška letala. Šlo je za prvo takšno skupno operacijo finske in švedske zračne obrambe.
Požar v trinadstropni stanovanjski stavbi v toskanskem mestu Lucca v osrednji Italiji je zahteval dve življenji. 13 ljudi, med njimi več otrok, pa je bilo poškodovanih.
Novinarji televizij CNN in MS NOW so v četrtek sporočili, da jim je Bela hiša odrekla vstop in s tem poročanje z državniške večerje, na kateri je predsednik ZDA Donald Trump gostil kitajskega kolega Ši Džinpinga.
Črnogorska vlada je začela postopek odpovedi sporazumov o brezvizumski ureditvi z Rusijo, Belorusijo in Turčijo v okviru usklajevanja s pravnim redom EU-ja.
Iran je ZDA predstavil načrt za končanje vojne, ki predvideva ponovno odprtje Hormuške ožine v sedmih dneh, zatem pa začetek pogovorov o iranskem jedrskem programu, je dejal iranski zunanji minister Abas Aragči.
Papež Leon XIV. je začel štiridnevni obisk Francije, med katerim se bo mudil v Parizu, romarskem središču Lurd in Metzu. To je prvi uradni papeški obisk v Franciji po letu 2008, ko je državo obiskal Benedikt XVI.
Premier Janez Janša se je ob robu 81. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov sešel z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Pozdravila sta normalizacijo odnosov med državama in se zavzela za njihovo nadaljnjo nadgradnjo.
Ameriški predsednik Donald Trump je na državniški večerji gostil kitajskega predsednika Ši Džinpinga. Oba sta poudarila potrebo po nadaljnjem sodelovanju med državama in pohvalila medsebojni odnos, ki da še nikoli ni bil boljši.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v Generalni skupščini ZN-a turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana označil za tirana in ga obtožil, da nudi zatočišče Hamasu. Opozoril je še, da se Judi v New Yorku od izvolitve novega župana ne počutijo varne.
Italijanska vlada je sprejela uredbo, ki prepoveduje nošenje burk in nikabov v šolah in omejuje število tujih učencev z nezadostnim znanjem italijanščine v razredu. Po navedbah premierke Giorgie Meloni bodo ukrepi spodbujali resnično integracijo.
V Bruslju z zaskrbljenostjo spremljajo mogoče načrte, da bi ZDA prepovedale izvoz dizelskega goriva v druge države, čemur je naklonjen ameriški predsednik Donald Trump. "To je slaba zamisel, ki bi škodila obema stranema," je sporočila komisija.
Politika Izraela ne ogroža le rešitve dveh držav, temveč tudi samo življenje in obstoj Palestincev, je v četrtkovem govoru na splošni razpravi 81. zasedanja Generalne skupščine ZN-a opozoril palestinski predsednik Mahmud Abas.
Pakistan je sporočil, da je napadel cilje v sosednjem Afganistanu, kar naj bi bil odziv na napade z brezpilotniki, ki so jih pred tem z afganistanskega ozemlja izvedle talibanske oblasti. V Kabulu so sporočili, da so bili v napadih ubiti štirje civilisti.
Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel kitajskega voditelja Ši Džinpinga, s katerim namerava razpravljati o številnih perečih vprašanjih. Dejal je, da bi lahko odločitve, ki jih bosta sprejela, spodbujale mir in blaginjo še desetletja.
Rusija bo v prihodnjih mesecih okrepila svojo hibridno vojno proti Zahodu, je navedla danska obrambna obveščevalna služba. Španski časopis El Mundo pa je poročal, da je ameriška obveščevalna agencija Cia več evropskih držav opozorila pred novimi napadi.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v Generalni skupščini ZN-a zatrdil, da Srbija stremi k članstvu v EU-ju, a se ne želi odpovedati tradicionalnim prijateljstvom. Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodriguez pa je medtem napovedala volitve v državi.
Na srednih parlamentarnih volitvah v Maroku je zmagala desnosredinska Stranka za pristnost in sodobnost (PAM), ki je bila doslej del vladajoče koalicije. Osvojila je 97 od 395 poslanskih mandatov.
Baltske države so uvedle sankcije proti ruskima oligarhoma Ališerju Usmanovu in Mihailu Fridmanu. Za to so se odločile po torkovi odločitvi Evropske unije, da ju v okviru kompromisa umakne s seznama sankcioniranih zaradi podpore ruski agresiji v Ukrajini.