V Boliviji so aretirali zloglasnega urugvajskega preprodajalca mamil Sebastiana Marseta, ki se je leta uspešno izogibal policiji po vsej Južni Ameriki, je povedal vladni vir. Marseta so iskali v več državah, tudi v ZDA.

Poskusi vplivov na volitve so v tujini vse pogostejši. K učinkovitosti poskusov vplivanja na volivce pomembno prispevajo nove tehnologije, kot na primer generativna umetna inteligenca. Kdo stoji za kampanjami neresničnih informacij in očrnitvami ugledov?

Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je potrdil, da se je nedavno sestal s predstavniki vlade ZDA v "iskanju možnih rešitev za razhajanja med državama". Na Kubo že tri mesece ni prišlo nič goriva, je še dejal Diaz-Canel.

Zaradi obvestila o domnevno podtaknjeni bombi so dopoldne iz zgradbe evakuirali zaposlene na zagrebški mestni upravi.

V ruskem napadu na vzhodu Ukrajine so bili ubiti trije ljudje na avtobusu, so sporočili ukrajinski preiskovalci. Napad se je zgodil v bližini mesta Kupjansk, ki ga želi zasesti ruska vojska.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je potrdil, da ima Srbija hipersonične balistične rakete zrak-zemlja. Dejal je, da Srbija ne namerava nikogar napasti, a je izrazil strah, da bi bila sama lahko v prihodnosti tarča napada Hrvaške, Albanije in Kosova.

"Združene države vojno nadzirajo v tem smislu, da izbirajo cilje bombardiranja in sprejemajo odločitve. Vendar je skoraj napačno uporabljati besedo "nadzor" za to vojno, ker imajo ZDA zelo nejasne cilje," pravi novinarka in zgodovinarka Anne Applebaum.

Na nepalskih parlamentarnih volitvah je prepričljivo slavila stranka Rastrija Svatantra (RSP) nekdanjega raperja Balendre Šaha, ki bo tako, kot kaže, postal novi premier te himalajske države.

ZDA so, da bi zmanjšale gospodarski vpliv napadov na Iran, začasno omilile gospodarske sankcije proti Rusiji in dovolile prodajo ruske nafte in naftnih derivatov, ki so že naloženi na ladje na morju. Iz Evrope prihajajo negativni odzivi.

Izrael in ZDA nadaljujejo napade na Iran, ta v odgovor izstreljuje rakete in brezpilotnike nad Izrael in države v regiji. Na zahodu Iraka je strmoglavilo ameriško letalo za oskrbo z gorivo, ki pa naj ne bi bilo sestreljeno. Umrlo je šest članov posadke.

Sodišče v Moskvi je štiri državljane Tadžikistana obsodilo na dosmrtno zaporno kazen zaradi napada na koncertno dvorano Crocus v bližini ruske prestolnice leta 2024, v katerem je umrlo 150 ljudi.

Varnostniki sinagoge v ameriški zvezni državi Michigan so ubili moškega, ki je z vozilom zapeljal v poslopje sinagoge v kraju West Bloomfield nedaleč od Detroita, pri čemer naj bi tudi streljal, poročajo ameriški mediji. Vozilo je ob trčenju v zagorelo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozval, naj okrepi pritisk na Rusijo in preneha pritiskati nanj z zahtevo, da Ukrajina pristane na sporazum za končanje vojne.

Vidna hrvaška političarka Marija Selak Raspudić je predstavila svojo novo stranko – Drito. Kot je sporočila, Drito ne želi biti ne leva ne desna politična možnost, združevala pa bo ljudi, ki jih ne zanima prestopanje politikov iz ene stranke v drugo.

V Pekingu se je po devetih dneh končalo zasedanje ljudskega kongresa, na katerem so s sprejetjem petletnega načrta uradno potrdili smernice drugega največjega gospodarstva na svetu. Kitajsko vodstvo je prikazalo podobo stabilne in aktivne države.

Srbija naj bi nabavila kitajske hipersonične rakete in s tem postala prva država v Evropi s tovrstnim orožjem. Uradni Beograd navedb o raketah ni ne potrdil ne zanikal, v Zagrebu pa so izrazili upanje, da bodo ostale v skladišču.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić in albanski premier Edi Rama sta v prispevku, objavljenem v nemškem časniku Frankfurter Allgemeine Zeitung, pozvala k pospešenemu vključevanju njunih držav v EU, a brez komisarjev, evropskih poslancev in pravice do veta.

Napad na dekliško šolo v iranskem mestu Minab 28. februarja, v katerem je bilo ubitih najmanj 175 ljudi, večinoma otrok, je izvedla ameriška vojska, kažejo preliminarne ugotovitve. Razlog naj bi bili zastareli podatki.

Varnostni svet ZN-a je v sredo s 13 glasovi za potrdil predlog resolucije Bahrajna in Sveta za sodelovanje v zalivu, ki od Irana, tarče izraelsko-ameriške agresije, zahteva, naj preneha napadati sosednje države. Kitajska in Rusija sta se vzdržali.

Novi iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej je v svojem prvem sporočilu po imenovanju pozval k maščevanju žrtev ameriško-izraelskih napadov in zatrdil, da mora Hormuška ožina ostati zaprta kot vzvod pritiska.