Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Združenih narodihpozval mednarodno skupnost, naj ustavi ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki da "ne zna živeti brez vojne". Sirski predsednik Al Šara pa je dejal, da bo Golanska planota ostala del Sirije.

Etiopska vlada in uporniki, ki nadzorujejo severno pokrajino Tigraj, drug drugega obtožujejo, da so sprožili novo ofenzivo. Zaostrovanje konflikta med opozicijskimi skupinami in vlado sproža strahove pred izbruhom nove vojne.

V Madridu je ogorčenje sprožil primer 87-letne ženske, ki so jo prisilno izselili iz stanovanja, v katerem je kot podnajemnica živela sedem desetletij, saj ni mogla več plačevati najemnine, potem ko je stanovanje prišlo v roke investicijskega sklada.

Najmanj šest ljudi v Krasnojarsku v Sibiriji je v zadnjem mesecu umrlo zaradi napadov medvedov.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je v govoru v Generalni skupščini Združenih narodov dejal, da se Teheran v vojni z ZDA ne bo predal, da pa verjame, da lahko konec konflikta prinese diplomacija. Delegacija ZDA je med njegovim govorom odšla iz dvorane.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je odločno zavrnil poziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj države izstopijo iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC).

Slovaška vlada bo z oktobrom omejila dobičke bencinskih servisov, znižala cene vozovnic za vlak in zahtevala sklic vrha Evropske unije, na katerem bi obravnavali hitro naraščajoče cene goriva, je napovedal premier Robert Fico.

Evropska komisija namerava Madžarski sprostiti 4,2 milijarde evrov zamrznjenih kohezijskih sredstev, saj je država sprejela pomembne ukrepe za krepitev pravne države in zaščito finančnih interesov EU-ja.

V ruskih napadih na Ukrajino je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več deset pa ranjenih, so sporočile ukrajinske oblasti. Med drugim je bil v napadu na trgovsko tovorno ladjo blizu ukrajinskega pristanišča Odesa ob Črnem morju ubit kapitan.

Nemški kancler Friedrich Merz je po mnenju tokratnega gosta podkasta Ob osmih Aleksandra Jekića postal simbol stagnacije Nemčije.

Dan po tem, ko je EU na zahtevo Francije odpravil sankcije zoper rusko-uzbekistanskega milijarderja Ališerja Usmanova, je azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev pomilostil 20 ljudi, tudi francoskega državljana, zaprtega zaradi vohunjenja.

Blizu južnoafriškega mesta Durban je izbruhnil strelski napad v stanovanjski stavbi, pri tem pa je bilo ubitih najmanj 11 ljudi. Hišo so v torek napadli strelci, ki so začeli streljati na 14 ljudi; 10 jih je umrlo na prizorišču, eden pa v bolnišnici.

Sodišče v Šrilanki je v torek vsakemu od 15 moških, obtoženih neposredne vpletenosti v velikonočne bombne napade aprila 2019, v katerih je umrlo 279 ljudi, izreklo po več kot 200 let zapora. Devet drugih obtoženih je bilo oproščenih.

Predsednik ZDA Donald Trump se je v torek ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN-a prvič osebno srečal z začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez, ki je na položaju nasledila Nicolása Madura, potem ko so ga januarja ugrabile ZDA.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom dejal, da sta Rusija in Ukrajina "izrazili zanimanje za premirje, omejeno na področje energetike". Rubio je ob tem Vladimirja Putina povabil na srečanje skupine G20.

Iran je ZDA posredoval pogoje za ponovno odprtje Hormuške ožine, med katerimi so takojšnja odprava pomorske zapore, takojšnja sprostitev zamrznjenega iranskega premoženja in konec vojne na vseh frontah tako imenovanega "odporniškega tabora".

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila na številne mogoče posledice pojava el nino za zdravje. Poudarila je, da ta naravni podnebni pojav predstavlja "veliko grožnjo" javnemu zdravju na svetovni ravni.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je napovedal, da namerava Nemčija okrepiti vračanje Sircev v njihovo domovino. Ob tem naj bi večjemu številu Sircev preklicali status zaščite in obenem spodbujali prostovoljno vračanje v Sirijo.

Sodišče v Zagrebu je potrdilo obtožnico zaradi korupcije proti nekdanjemu ministru za zdravstvo Viliju Berošu in dvema soobtoženima.

ZDA, Danska in Grenlandija so podpisale sporazum, ki omogoča okrepljeno ameriško vojaško prisotnost in bi lahko odpravil spor glede strateško pomembnega in z rudnimi viri bogatega otoka.